[ Pobierz całość w formacie PDF ]

zdela lepa. Zloacena povraina rocaja iz mahagonijevega lesa se je motno
svetlikala, acetine na koncu pa so bile natancno nabrane v zaobljeno
krivino. Na vrhu rocaja je z majhnimi zlatimi crkami pisalo Nimbus 2000.
Nekaj pred sedmo je Harry stopil skozi grajska vrata in se napotil na
igriace. Na stadionu ni bil ae nikoli. Nekaj sto stolov se je dvigovalo
visoko okoli njega, da so bili gledalci med tekmo dovolj blizu dogajanja.
Na vsakem koncu igriaca so bili trije zlati drogovi, vrh vsakega pa po en
obroc. Harryja so spominjali na male plasticne palicice, s katerimi so
bunkeljski otroci delali milne mehurcke.
Ampak ti drogovi in obroci so lebdeli dvajset metrov visoko. Prevec
si je ~elel spet leteti, da bi cakal na Oliverja, zato je splezal na metlo
in se odrinil od tal. Kakaen obcutek - avigal je skozi obroce, nato pa se
je pognal prek igriaca in metla se je odzvala na vsak njegov najrahlejai
namig.
"Ej, Potter, pridi dol!"
Koncno je priael tudi Oliver in s sabo je prinesel velik lesen zaboj.
Harry je pristal poleg njega.
"Zelo dobro ti gre," je rekel Oliver, oci pa so se mu svetlikale.
"Danes ti bom razlo~il pravila igre, potem pa boa trikrat na teden
treniral skupaj z drugimi."
Odprl je zaboj. V njem so bile atiri ~oge razlicnih velikosti.
"Torej," je zacel. "Quidditcha ni lahko igrati, pravila pa so enostavna.
Vsako moatvo ima sedem igralcev. Trije so zasledovalci."
"Trije zasledovalci," je ponovil Harry, ko je Oliver iz zaboja privlekel
~ivo rdeco ~ogo, veliko skoraj toliko kot nogometna.
"Ta ~oga se imenuje lokl," je nadaljeval Oliver. "Zasledovalci si jo
podajajo in jo poskuaajo spraviti skozi enega izmed obrocev ter tako
doseci gol. Za vsak zadetek z loklom dobimo deset tock. Mi slediac"
"Zasledovalci mecejo lokl v obroce in tako pridemo do tock," je
ponovil Harry. "Torej je pribli~no tako kot pri koaarki, samo da se igra
na metlah."
"Kaj pa je koaarkac" je radovedno vpraaal Oliver.
"Saj ni va~no," je hitro rekel Harry.
"No, dobro. Vsako moatvo ima enega igralca, ki mu pravimo branilec.
V naaem moatvu sem branilec jaz. Letati moram okoli naaih obrocev in
paziti, da nasprotno moatvo ne dose~e zadetka."
"Trije zasledovalci, en branilec," je rekel Harry, odlocen, da si
zapomni vsako besedo. "Igrajo pa z loklom. Vse jasno. Kaj pa so te tric"
je pokazal na preostale ~oge.
"Takoj boa videl," je rekel Oliver. "Vzemi tole."
Podal mu je majhen kij.
"Zdaj ti bom pokazal oba atamfa," se je skrivnostno nasmehnil. "To
sta ti dve ~ogi."
Pokazal je na dve enaki ~ogi, crni kot oglje in nekoliko manjai od
rdecega lokla. Harry je opazil, da poskuaata uiti izza jermenov, s katerimi
sta bili privezani v akatlo.
"Umakni se," ga je posvaril Oliver. Sklonil se je in osvobodil enega
izmed atamfov.
crna ~oga je v trenutku avignila navzgor, potem pa se je zagnala
naravnost proti Harryjevi glavi. Harry je zamahnil po njej s kijem, sicer
bi mu gotovo zlomila nos in atamf je spet odneslo proti nebu. A takoj
se je vrnil, zdrvel mimo njunih glav, nato pa se je usmeril proti Oliverju.
Ta se mu je umaknil, potem pa se je bliskovito vrgel nanj in ga pritisnil
ob tla.
"Si videlc" je zasopihal, ko se je boril s atamfom, ki se mu nikakor
ni pustil zapreti nazaj v zaboj. Koncno mu ga je uspelo tudi varno privezati.
"Buma drvita naokrog in poskuaata zbiti igralce z metel. Zato ima
vsako moatvo tudi dva tolkaca in pri nas sta to dvojcka Weasley. Njuna
naloga je, da varujeta svoje moatvo pred atamfoma in ju poskuaata
usmeriti proti drugemu moatvu. Vse jasnoc"
"Trije zasledovalci poskuaajo doseci tocke z loklom; branilec ovira
nasprotnike; tolkaca varujeta moatvo pred atamfoma," je zdrdral Harry.
"Zelo dobro," ga je pohvalil Oliver.
"Je atamf ~e koga ubilc" je vpraaal Harry in upal, da vpraaanje ni
prevec smeano.
"Na Bradavicarki nikoli. Nekaj zlomljenih celjusti smo sicer imeli,
hujaega pa nic. Kakorkoli, zadnji clan ekipe je iskalec. To si ti. Tebi se
ni treba meniti za lokl in za atamfa..."
"Razen, ce mi razkoljeta lobanjo."
"Ne skrbi, Weasleyja sta jima povsem kos. V primerjavi z dvojckoma
sta atamfa pravi dobri vili."
Segel je v zaboj in privlekel ven cetrto ~ogo. Lokl in atamfa so bili
veliko vecji od nje, saj ni bila dosti vecja od oreha. Bila je svetlo zlate
barve in imela je majhna ter trepetajoca srebrna krilca.
"To," je nadaljeval Oliver, "je zlati zviz, najpomembnejaa ~oga izmed
vseh. Ni je lahko ujeti, ker je zelo hitra in jo je te~ko videti. Iskalceva
naloga je seveda najprej ta, da jo najde, potem pa jo mora ae ujeti. Pri
tem te bodo ovirali vsi nasprotniki; izmuzniti se boa moral zasledovalcem,
tolkacema in atamfoma, poleg tega pa moraa zviz ujeti, preden ga ujame
iskalec iz nasprotnega moatva. Kajti, ko ga ujamea, svojemu moatvu [ Pobierz całość w formacie PDF ]

  • zanotowane.pl
  • doc.pisz.pl
  • pdf.pisz.pl
  • forum-gsm.htw.pl